Nedavna najdba treh mladih osebkov kritično ogroženega velikega leščurja v Krajinskem parku Debeli rtič je sprožila val navdušenja tako med strokovnjaki kot v splošni javnosti. Ta zgodba o uspehu pa nosi globlje sporočilo, ki se dotika samega jedra in poslanstva projekta RISTANC – pomena celostnega povezovanja in skupne odgovornosti za našo naravo.
Izjemna najdba v Krajinskem parku Debeli rtič
Raziskovalci Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) so v preteklih mesecih znotraj Krajinskega parka Debeli rtič opazili tri žive mlade primerke velikega leščurja (Pinna nobilis). Ta novica je izjemnega pomena, saj je ta endemit Sredozemskega morja zaradi masovnih poginov v zadnjih letih postal ena najbolj ogroženih školjk v celotnem Sredozemlju.
Kljub izjemno težkim razmeram in skoraj popolnemu izumrtju odraslih osebkov v našem morju, se občasno še vedno pojavljajo novi mladi osebki. To, da so se ponovno pojavili prav znotraj Krajinskega parka Debeli rtič, ni naključje. Območje s svojimi dobro ohranjenimi morskimi habitati in podvodnimi travniki predstavlja ključno zatočišče ter eno zadnjih varnih območij za ohranjanje te kritično ogrožene vrste v slovenskem morju.
Kdo je veliki leščur in zakaj bije bitko za preživetje?
Veliki leščur je največja školjka v Sredozemskem morju, ki lahko zraste tudi do 1,5 metra v dolžino in živi več desetletij. Kot filtrator igra neprecenljivo vlogo pri čiščenju morskega okolja, njene trdne lupine pa ponujajo dom in rastišče številnim drugim organizmom, od drobnih alg do spužev in mahovnjakov. Lahko bi rekli, da je leščur nekakšen podvodni "gradbenik" morskega Ekosistema oziroma biogradnik.
Pred leti pa je populacijo prizadela katastrofalna epidemija, ki jo je povzročil parazit v kombinaciji z določenimi bakterijami. Pomor je uničil skoraj 99 % vseh leščurjev v Sredozemlju, zaradi česar je danes vsak odkrit živ osebek novo upanje za to vrsto.
Povezovanje znanosti, lokalne skupnosti in javnosti
Ko je Občina Ankaran (partner v projektu RISTANC) objavila to čudovito novico, nas je v ekipi še posebej navdušil val pozitivnih odzivov in komentarjev pod objavo. Ljudje so izražali skrb, podporo in pripravljenost pomagati. Prav ti komentarji pa so dokaz, da prebivalci in obiskovalci čutijo pripadnost našemu morju in da jim je mar.
In to je rdeča nit projekta RISTANC! Dolgotrajno in uspešno varstvo narave se nikoli ne more zgoditi v izolaciji ali zgolj s prepovedmi na papirju. Uspeh prinaša le sinergija treh ključnih stebrov:
Znanost in stroka: Raziskovalci, ki spremljajo stanje na terenu, iščejo rešitve in nam dajejo natančne podatke (kot je odkritje teh treh leščurjev).
Lokalna skupnost in upravljavci: Partnerji, kot so vse 4 obalne občine, ki skrbijo za sistemsko urejanje prostora in nadzor nad spoštovanjem pravil.
Splošna javnost in obiskovalci: Vsak posameznik, ki informacije sprejme, jih ponotranji in v vsakdanjem življenju ravna odgovorno.
Ko se ti trije svetovi povežejo, teorija postane praksa, zaščitena območja pa začnejo resnično živeti in kazati oprijemljive rezultate.
Poletni opomnik: Sidranje kot neposredna grožnja
V poletnih mesecih je območje Krajinskega parka Debeli rtič (in splošno Severnega Jadrana) pod velikim pritiskom obiskovalcev in plovil. Naravovarstveni status parka in trud raziskovalcev ne moreta zaščititi mladih školjk pred težkimi sidri in verigami plovil, če uporabniki plovil niso previdni.
Sidranje namreč predstavlja eno velikih neposrednih groženj velikemu leščurju (in drugim organizmom, kot so morski travniki in kamene korale), saj lahko fizično poškoduje ali popolnoma izpuli osebke, ki živijo pritrjeni v morskem dnu. Zato ob tej priložnosti ponovno pozivamo doslednemu spoštovanju varstvenih režimov na morju:
Grožnja | Odgovorno ravnanje |
Sidranje na podvodnih travnikih in poškodovanje morskega dna | Bodite pozorni, da ne sidrate na območjih, kjer so prisotni morski travniki in nikoli ne sidrajte znotraj con Krajinskih parkov, kjer je to prepovedano. |
Fizični kontakt in vznemiranje organizmov | Če leščurja ali druge organizme opazite med potapljanjem ali plavanjem, se jih ne dotikajte. Občudujte jih z razdalje in ne posegajte v njihovo okolico. |
Hrup in onesnaževanje | Zmanjšajte hitrost plovila v bližini obale, spoštujte morski mir in v morje ne odlagajte nobenih odpadkov. |
Le z odgovornim ravnanjem, medsebojnim sodelovanjem in doslednim spoštovanjem narave bomo lahko ohranili slovensko morje kot varno zatočišče za redke in ogrožene vrste. Trije mladi leščurji na Debelem rtiču so nam dali priložnost in upanje – sedaj pa je na nas, da jim s skupnimi močmi omogočimo varno prihodnost.